Prvič v tajskem masažnem salonu
"Sedite prosim," pravi v polomljeni slovenščini moja tajska maserka, se postavi za mano, mi postavi roke za glavo, ter preplete svoje roke skupaj z mojimi in preden sem se zavedala kaj se dogaja, me zasuka ter nagne nazaj, dokler ne slišim v ušesih pokanje moje hrbtenice.
Čeprav je lahko zvok pokanja lastne hrbtenice nekoliko zaskrbljujoč, sem se v sekundi ali dveh zavedala svobodnega gibanja. Teža na ramenih in hrbtenici je izginila, po mesecih togosti, otrdelosti, napetosti sem pozabila ta občutek olajšanja. Kako »hitro« se lahko človek navadi na zakrnelost če ne telovadi ali se ne poslužuje podobnih terapij. Naši možgančki se očitno hitro prilagajajo. Načeloma ti nič ne manjka, vendar v sebi čutiš tesnobo in utrujenost, dejanskega razloga pa ne. To je to! To sem potrebovala! Dobro tajsko maserko, da me predrami in mi da dihati.
Kot majhen otrok si mislim: »Spet, spet!«, čakam tista dva dneva v mesecu, da si privoščim masažo.
Za razliko od švedske masaže, ki dela bolj na mehkih tkivih, tradicionalna tajska masaža se usmerja tudi na sklepe in mišice. Enostavno uživam v tem, ko me maserka vleče, zvija in razteza.
Priporočam tradicionalno tajsko masažo v masažnem salonu v Ljubljani Chaothai.
